"Šok," o velikem izbruhu hrvaške smučarske afere, v središču katere se je znašel Vedran Pavlek, enotno poudarjata slovenska trenerja na začasnem delu pri sosedih Mitja Valenčič in Matic Skube.
Donedavni alfa in omega hrvaškega alpskega smučanja Vedran Pavlek je rad poudaril, da se je pri postavljanju smučarskega sistema in panožne zveze zgledoval po zgodbi, ki jo je že v nekdanji Jugoslaviji postavil Tone Vogrinec. Pri Slovencih je rad iskal tudi trenerje in serviserje. Peter Pen, Pavel Grašič, Jure Hafner, Cene Jovan, Robert Kristan, Robert Horvat, Miha Cerer … To je le nekaj imen. Pa tudi Mitja Valenčič in Matic Skube, ki sta pred dobrim desetletjem tekmovala na spektakularnih tekmah svetovnega pokala na Sljemenu nad Zagrebom, za katerimi je bdel Pavlek, zdaj pa imata še vedno oblečeni hrvaški bundi – prvi kot trener Tvrtka Ljutića, drugi pa njegovega brata Hrvoja.
“Na naš proces dela zadnji dogodki še ne vplivajo prav izrazito. Program normalno izvajamo. Vsekakor pa smo šokirani vsi, ki smo vpeti v delovanje hrvaške zveze,” pravi Valenčič in dodaja: “Čuti se velika negotovost. Kot je bilo do sedaj, zanesljivo ne bo več. Vedran Pavlek je namreč vse niti držal v svojih rokah. Verjetno bo nov sistem povsem drugačen. Želja tistih, ki prevzemajo vodenje, je velika. Čaka pa jih težko delo. Na koncu je seveda veliko odvisno od denarja, ki bo na voljo za programe.”
Vedran Pavlek. Foto: Aleš Fevžer
Vedran Pavlek, ki naj bi se sprva mudil v Dubaju in Moskvi, se že nekaj dni nahaja v luksuznem carigrajskem hotelu Bosphorus, in sicer pod nadzorom turške policije. Hrvaški organi po izdaji tiralice čakajo na postopke za izročitev. Kot smo že poročali, gre za odmevno finančno afero v hrvaški smučarski zvezi. Pavleka kot protagonista sumijo, da je skupaj s sodelavci več kot desetletje izčrpaval denar iz zveze, skupna škoda pa naj bi znašala približno 30 milijonov evrov. Preiskovalci so razkrili tudi širšo mednarodno mrežo ljudi in “offshore” podjetij, prek katerih naj bi potekalo preusmerjanje denarja. Zajeten del naj bi se znašel na računih Pavlekovega podjetja.
Matic Skube in Mitja Valenčič – nekdaj reprezentančna sotekmovalca, zdaj trenerja na Hrvaškem. Foto: Aleš Fevžer
Dolgoletni slovenski slalomist, ki se je nato preselil v trenerske vrste, sicer z izbranimi besedami govori o pogojih dela na Hrvaškem in odnosu s Pavlekom. Označil ga je za deloholika in smučarskega profesionalca. “Kot trener lahko rečem, da sem z njim dobro sodeloval. Pogoji za delo so bili na vrhunski ravni. Za nas je bilo poskrbljeno. Njegove posle in vse to, o čemer zdaj poročajo mediji, pa težko komentiram. Za to so pristojni drugi,” pravi Valenčič.
Podobno razmišlja tudi Skube. “Gre za velik pretres. Sam sem z vodstvom zveze več kot korektno sodeloval. Tudi z Vedranom Pavlekom, ki je skrbel za rezervacije in podobno. Tudi finančni del je bil urejen, zame povsem konkretno prek računov na s. p. Posledično sem se lahko kot trener posvečal stroki. Prav zaradi tega je vse, o čemer zdaj poslušam in prebiram v hrvaških medijih, šokantno. Kako naprej? Čuti se negotovost. Začasno vodstvo skuša rešiti nastali položaj,” pravi slovenski trener.
Matic Skube. Foto: MaPa
Tako Valenčič kot Skube ostajata v pogovorih s hrvaško zvezo. Oba pa sta na trgu. Nanju se je že obrnilo tudi novo vodstvo slovenskih smučarskih reprezentanc na čelu z Alešem Rogljem, zato ni izključena niti vrnitev domov.
Danes 52-letni Pavlek je sicer še v času nekdanje Jugoslavije smučal v mlajših starostnih kategorijah. Pozneje je pod hrvaško zastavo tekmoval v svetovnem pokalu, a nikoli ni prišel do točk. Nastopil je na zimskih olimpijskih igrah 1992, 1994 in 1998 ter na svetovnih prvenstvih 1993, 1996 in 1997, nato pa je prevzel vodenje zveze.
Foto: Guliverimages
Bil je “motor” tekem svetovnega pokala na Sljemenu nad Zagrebom in skupni imenovalec uspehov Janice in Ivice Kostelić, Ane Jelušić, Natka Zrnčića, Filipa Zubčića, bratov Kolega, Leone Popović, Zrinke Ljutić …
V pravem trenutku je podprl zgodbo družine Kostelić, jo oplemenitil in izkoristil za vzpostavitev sistema za produkcijo novih smučarskih rodov. Ob tem je večkrat javno priznal, da se je pri gradnji sistema zgledoval po “jugoslovanskem konceptu Toneta Vogrinca”, v Kranjski Gori in Mariboru pa se je učil, kako organizirati tekme svetovnega pokala.
Z mesta direktorja HSS je odstopil 13. marca, po kar 28-letnem delovanju. Medtem dan za dnem iz hrvaških smučarskih omar padajo novi okostnjaki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!